Pisateljica je širšo javnost nase opozorila s prvencem Koža iz bombaža (2007, Mladinska knjiga), za katerega je prejela nagrado Slovenskega knjižnega sejma za najboljši prvenec. Zgodba se dogaja v glavi prvoosebnega moškega pripovedovalca, Afričana, ki prihaja iz Burkine Faso, ona pa je Ljubljančanka, in  o njuni ljubezenski zgodbi, ki premaguje vse meje; geografske in kulturne.
 
Za  roman Sušna doba (Beletrina, 2012), je prejela Evropsko literarno nagrado (2013). Angleški prevod romana Sušna doba je bil uvrščen v širši izbor za International Dublin Literary Award (2016).

Leta 2015 je izšel avtoričin četrti roman Intimno (Beletrina), ki je bil nominiran za nagrado kresnik. Z romanom potujemo med Parizom, Ljubljano in New Yorkom, ob tem pa sledimo trem pripovednim nitim: ljubezenski zgodbi Janine in Fadula, nekdanjega novinarja iz Čada, ki je v Evropo pobegnil zaradi svojih kritičnih člankov, razmerju mlade Amine in precej starejšega Tiborja, ki se spopadeta s smrtjo nekajletne hčere Izabele in pripovedjo o umetnici Deani, ki preko fotografije vstopa v intimo svojih portretirancev. Med njimi se znajde tudi skrivnosten moški Tay, ki razkrije povezanost zgodb o identiteti, tujosti ter možnosti in odsotnosti možnosti izbire.

Hodil je k Siti, oblečen v rumeno, boubouju podobno oblačilo, si vihal rokave in puščal bele natikače pred njenim pragom in pekel kruh. Rodili so se jima otroci in mrtva deklica. Sita jih je božala, jih učila prepoznavati različne rastline, barve in položaj oblakov v deževni dobi, medtem ko je on prenehal puščati sandale pred njenim pragom. Moral se je preizkusiti še drugje, v drugih mednožjih.

G. Babnik; Koža iz bombaža

Romani

Objave


N amen oddaje Generatorji zgodb, ki poteka na Radiu Agora je predstaviti privlačen in svež pristop do sodobne slovenske literature, ki je polna zanimivih zgodb. Slovenska literatura se že dlje časa doživlja zanimivo transformacijo. Vrhunska literatura, v preteklosti dostopna le ožjemu krogu bralcev, nenadoma postaja brana, o njej neprofesionalni bralci diskutirajo po različnih blogih in socialnih omrežjih, nekatere knjige pa doživljajo tudi filmske pretvorbe. To se ne dogaja le žanrski literaturi, ob čemer pogosto pomislimo na ljubezenske, zgodovinske, fantazijske, kriminalne romane, torej na popularno, celo trivialno literaturo, ki naj bi predvsem zabavala, tolažila, spodbujala, temveč tudi avtorski literaturi, ki naj bi bila recimo stvar resnobnega početja. Nenadoma smo priča zanimivemu spoju t. i. visokega in nizkega; bralke in bralci imajo možnosti prebirati izvrstne kriminalke, ljubezenske, zgodovinske romane, romane o migracijah, potopisne romane, avtobiografske romanov, romane o fiktivnih biografijah, romane z razredno tematiko, itd..

Nagrade